IVAN VURNIK in njegovo življenje

V arhitekturi pa po mojem forma prav tako ni vse,
Kot ni vse lepa, bogata obleka na kaki ženski,
Ki je kljub svoji prikupni zunanjosti samo "model".

Ivan Vurnik

Ivan Vurnik se je rodil 1. junija 1884 v Radovljici očetu kamnoseku in podobarju Janezu Vurniku in materi Tereziji. Oče Janez je bil že drugi Vurnik, ki se je ukvarjal z umetno obrtjo. Pred njim jo je že leta 1843 pričel njegov oče in Ivanov ded, prav tako Janez, ki se je sam izučil pri radovljiškem podobarju. Vurnikova delavnica se je zlasti ukvarjala z izdelavo in obnovo cerkvenih oltarjev in je bila znana daleč naokrog. V meščansko šolo je Ivan Vurnik prečel hoditi leta 1890 in jo končal leta 1895. Naprej se je vpisal v klasično gimnazijo v Kranju, nato pa na I. Državno gimnazijo v Ljubljani, kjer je maturiral 4. julija 1907. Novembra istega leta se je vpisal, kot redni slušatelj na gradbeno (arhitekturno) šolo C. kr. Visoke tehnične šole na Dunaju, kjer je bil tedaj vodilni učitelj Karl Mayreder. Mayreder je svojega učenca Vurnika zelo cenil. Vurnik je tudi sam rekel, da je Mayreder njegov zaščitnik, ki je skrbel kasneje tudi za to, da je Vurnik v najkrajšem času, že ob koncu 9. semestra, diplomiral. Poleti 1912 je Vurnik na Mayrederjevo priporočilo prejel potovalno štipendijo, s katero je prebil avgust in september istega leta v rimu, kjer je proučeval in skiciral tamkajšnjo arhitekturo. Oktobra 1912 so ga na podlagi teh skic sprejeli kot pomožnega arhitekta v atelje Ludwiga Baumanna. V letu 1912 je vurnik uresničil tudi svoje prvo samostojno delo na področju cerkvene opreme in sicer božji grob v župni cerkvi na Bledu. Leto kasneje je uredil notranjščino škofovske kapele v trstu. Tržaška kapela za škofa dr. Andreja Karlina kaže pri oltarju sv. Trojice, ki je njen najvažnejši del, zanimiv poskus združitve slikarstva in kiparstva v povsem simetrični kompoziciji z značilnim secesijskim oblikovanjem figur. Kapela predstavlja enega od najlepših primerov secesijske sakralne umetnosti. Jeseni leta 1913 se je Vurnik poročil s Heleno Kottler, na Dunaju rojeno slikarko in grafičarko. V letu 1919 sta se preselila v Ljubljano, kjer je bila tega leta ustanovljena prva slovenska univerza s petimi fakultetami. Leto kasneje je Vurniku uspelo uresničiti svoja prizadevanja za ustanovitev arhitekturnega oddelka na tehniški fakulteti. Uspelo mu je pridobiti Jožeta Plečnika, ki je postal redni profesor za arhitekturo. Maks Fabiani pa je povabilo oz. sodelovanje odklonil.



Ivan Vurnik, leta 1935




Ivan Vurnik z ženo Heleno leta 1935





Secesija

Secesija v Ljubljani

Zadružna gospodarska banka

Cerkev sv. Katarine

Viri

Domov