Zgodovina Celovca


Nastanek po legendi
Zgodovina Celovca
Požar in obnova
Ustoličevanje
Vojvodski prestol
V času Napoleona
Po drugi svetovni vojni

Nastanek mesta po legendi

Okoli Vrbskega jezera in tam, kjer danes stoji mesto Celovec, je bil nekdaj nerodoviten, pust in nevaren svet. Marsikdaj je tukaj izginila kakšna ovca ali krava. Po okoliških hribih so veselo prepevali pastirji, iz meglenega močvirja v ravnini, pa je bilo mnogokrat slišati tuljenje neznane zveri. Okoliške kmete je težila misel, kako bi se znebili nevarnega roparja v močvirju, kjer je izginilo že toliko njihove živine. Končno so se kmetje domislili zvijače. Ob kraju močvirja so postavili velik stolp, iz katerega so lahko opazovali premikanje nevarnega, požrešnega zmaja. Zbralo se je nekaj korenjakov, ki so se odločili za lov na neznano pošast. K stolpu so privezali velikega bika. Bik je začel tuliti in s tuljenjem je priklical zver. Zmaj je prilomastil, da se je zemlja tresla. Hotel je planiti na privezanega bika, tedaj pa so se nadenj spravili kmetje in ga premagali. Na mestu, kjer je stal razgledni stolp za zmaja, so najprej sezidali grad, nato je ob njem zrasla vas in čez čas mesto Celovec.

Zgodovina Celovca

Koroška, kot vojvodina Svetega rimskega cesarstva, nastane na ozemlju nekdanje samostojne slovanske države Karantanije v zgodnjem srednjem veku, ko se leta 976 uradno osamosvoji od vojvodine Bavarske. V 12. stoletju se na prestolu kot vojvode menjajo Eppensteini s Spanheimi. Na tem območju je tudi nastalo mesto Celovec. Lega je bila zelo ugodna. saj so tam mimo potekale trgovske poti.

Požar in obnova

V naslednjih stoletjih mesto doživi veliko nesreč, kot so požari, potresi in obleganja Turkov. Leta 1514 pa je Celovec skoraj popolnoma uničen, zaradi velikega požara. Leta 1518 ga cesar Maksimilijan podari deželnim stanovom. Ti ga dajo zgraditi italijanskemu arhitektu Domenico de Lalio. Zgradi ga v renesančnem slogu. Približno pol stoletja še porabijo, da postane najmočnejša utrdba na tistem območju in nato postane glavno mesto Koroške.

Ustoličevanje

V tem času je v okolici Celovca potekal obred ustoličevanja in s tem povezan je znamenit vojvodski prestol na Gosposvetskem polju. Ustoličevanje koroških vojvod je izvira že iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov. Je poseben fevdalni obred, ki se je ohranil do leta 1414. Vse do začetka 15. stoletja je bil nastop koroškega vojvode povezan s posebnim obredom, ki ga Evropa ni poznala. Ernest Železni se je leta 1414 dal kot zadnji ustoličevati slovenskemu kmetu. Obred je potekal takole: pred ustoličevalca, okrog katerega je bilo ljudstvo in sodni prisedniki so pripeljali vojvodo Ernesta Železnega. Ko je kmet na vprašanja, ali je vojvoda pravičen sodnik, ali skrbi za deželo, ali je svobodnega stanu in ali spoštuje krščansko vero dobil pritrdilni odgovor, mu je goriški grof zagotovil odkupnino za njegov delež, vojvodi pa izročil oblast. Fevd je vojvoda dobil že prej, vendar je šele z obredom ob knežjem kamnu potrdil plemiške pravice. Nato so ga pri Gospe Sveti blagoslovili. Po tem je lahko z vojvodskega prestola podelil fevde vazalom. Z drugega prestola pa je goriški škof delil palatinske fevde kot koroški, palatinski grof. Pri tem obredu je vse potekalo v slovenščini. To ustoličevanje pa je zelo povezano tudi s slovanskimi ljudstvi predvsem s Hrvati, Rusi, Čehi in Srbi. To pa se vidi predvsem po tem da je simbol oblasti prestol, so pa tudi še neke druge podobnosti kot na primer nastop novega vladarja, ki je zvezan z ustoličevanjem novega kneza. Ravno te vezi pa dokazujejo izvor slovenske oblike iz karantanskega ustoličevanja. To ustoličevanje pa predvsem prikazuje prestop med plemensko ureditvijo in razredno družbo.

Vojvodski prestol

Vojvodski prestol je kamniti prestol z dvema sedežema. Stoji pri kraju Gospa Sveta, na Gosposvetskem polju, ki se nahaja na avstrijskem Koroškem. Ta prestol je imel zelo pomembno vlogo in sicer v tretjem delu obreda. V tem delu, je novi vojvoda na tem prestolu podelil fevde vazalom. Na hrbtni strani prestola pa je delil fevde koroški palatinski grof.. Vojvodski stol je bil narejen v 9. stoletju. Sestavljajo ga kamnite plošče, ki so bile izkopane iz bližnjih rimskih razvalin Virunuma, ki je bil nekoč glavno mesto rimske province Norik.






V času Napoleona

Napoleonova vojska je leta 1809 zavzela mesto. Napoleon je bil nato kar dvakrat v mestu. Nato so Francozi porušili mestni zid, ostanek le tega pa je lahko viden na zahodni strani mesta. Kasneje je Celovec prišel pod upravo v Gradcu za Napoleonom pa pod Ljubljano. Mesto je gospodarsko oslabelo in pa veliko prebivalcev je izumrlo ali pa se odselilo. Po letu 1848 je mesto dobilo nov zagon, saj so uredili okolico, dobili nov status, in leta 1857 začeli graditi železnico od Celovca pa do Maribora. Nato so še zasuli mestni jarek in mesto se je začelo širit. Stavba Mohorjeve družbe na primer stoji tam, kjer je nekoč bil jarek. Med prvo in drugo svetovno vojno Leta 1919, pred plebiscitom, so mesto za mesec in pol zasedle čete SHS, ki pa so se po ukazu zavezniških sil morale spet umakniti. Med drugo svetovno vojno je v mestu bila tovarna letalskih delov in Celovec je bil poleg Beljaka in dunajskega Novega mesta (Wiener Neustadt) eno najbolj bombardiranih mest v Avstriji, posebej ob koncu vojne, ko so se nemške čete umikale skozi deželo v Nemčijo.

Po drugi svetovni vojni

Celovec je postal leta 1961 vodilno mesto v Avstriji, ki je imelo posebej urejene dele mesta za pešce, kjer pa si dandanes lahko ogledamo številne strukture starega mesta. Leta 1698 je dobil Celovec naslov evropskega mesta v tem letu. Poleg tega je bil nagrajen še z veliko drugimi nagradami, saj je bilo staro mestno jedro prelepo. Kasneje se je Celovec še razširil in združil k sebi še številne občine in prebivalstvo je takrat naraslo na devetdeset tisoč. Leta 2007 se je mesto preimenovalo na »Klagenfurt am Wörthersee«, po naše Celovec ob Vrbsek jezeru.