ZDRAVA PREHRANA
STRUPI
VEGETARIJANSTVO
HUJŠANJE
BOLEZNI

HRANILNE SNOVI

Glavne hranilne snovi v hrani so: maščobe, beljakovine, ogljikovi hidrati, vlaknine, vitamini in minerali. Maščobe so pomembne, saj nam dajejo energijo, ter predstavljajo sestavne dele telesnih celic. Poznamo dve vrsti maščob: nasičene in nenasičene. Med nenasičene spadajo maščobe v ribah, perutnini, sončničnem, sojinem in koruznem olju. Nasičene maščobe pa so neposneto mleko, maslo, sir, svinjina, ovčetina in jajca. Da so maščobe nasičene, pomeni da imajo zelo urejeno kemijsko zgradbo – vsak vodikov atom je vezan na en ogljikov atom – za razliko od nenasičenih maščob, katerih zgradba je veliko bolj razmetana. Zaradizgradbe so nasičene maščobe tudi težke prebavljive. Čeprav so maščobe za prehrano zelo pomembne, pa jih je potrebno jesti čimmanj, saj lahko škodujejo našemu zdravju. Beljakovine so po količini v telesu uvrščene takoj za vodo, saj predstavljajo kar 15% telesne teže. Zelo so pomembne pri gibanju. Največ jih najdemo v ribah, mlečnih izdelkih, jajcih in stročnicah. Ogljikovi hidrati se delijo na enostavne in sestavljene. Enostavni imajo sladek okus, nahajajo pa se v sladkorju, glukozi, fruktozi, medu, marmeladi, bombonih, tortah, pudingih, mleku, jogurti, sadju, zelenjavi.. Med sestavljene ogljikove hidrate pa spadajo živila, ki vsebujejo škrob. Ta živila si: kruh, riž, žitarice, krompir in testenine. V človekovi prehrani naj bi prevladovali sestavljeni, od enostavnih pa predvsem tisti v sadju. Vlaknine so zelo neprebavljive snovi, najdemo pa jih v rastlinah. Pomembne so za zdravo delovanje prebavil, čeprav telesu ne nudijo hranljivih snovi. Vlaknine najdemo v žitih, stročnicah, suhem sadju, lešnikih in v vseh vrstah sadja in zelenjave.