ZDRAVA PREHRANA
STRUPI
VEGETARIJANSTVO
HUJŠANJE
BOLEZNI

PREHRAMBENA PIRAMIDA

Prehrambena piramida je grafični prikaz količine določene vrste živil, ki naj bi jo zaužili dnevno. Upoštevati pa moramo tudi, da višje kot je živilo v prehrambeni piramidi, manj ga je potrebno pojesti. Piramide so med sabo lahko različne, saj nekatere vključujejo kakšno »vrstico« več ali manj, vendar pa so v osnovi vsa živila razporejena v enakem vrstnem redu.

  1. Na dnu piramide so škrobna živila, kot so testenine, kruh, riž..
  2. Nad škrobnimi živili se nahajajo sadje in zelenjava.
  3. Višje v piramidi se nahajajo beljakovinska živila, kot so mleko, jogurti, sir, meso in stročnice. Ta živila so pomembna zaradi kalcija in beljakovin, seveda pa je priporočljivo, da se jih zauživa v manjših količinah.
  4. Malo pod vrhom se nahajajo oreščki, semena, mesni nadomestki in suhe gobe.
  5. Na vrhu prehrambene piramide pa se nahajajo maščobe, olja in sladkor. Teh živil se moramo čimbolj izogibati, saj škodujejo našemu zdravju.

Branje prehrambene piramide

Razmerja, kako deliti vrste hrane pozna vsak. Vendar nam prehrambena piramida pove še veliko več, pravzaprav nam točno določa, kakšna količina dolečene hrane je za nas optimalna. Količina hrane je v prehrambeni pirami označena z enotami, ki jim pravimo enote živil. Enota je točno določena, glede na kemijsko sestavo in maso določene hrane, za nas, ki hrane ravno ne merimo, preden jo pojemo, pa je zgolj splošno vodilo. Število priporočenih enot je odvisno od telesne višine, telesne konstitucije, spola in starosti, zato ne moremo določiti točnega števila enot za določeno hrano, lahko pa določimo razpon. Vlogo imajo tudi barve in sicer spodnji dve vrsti živil, ki sta označeni z zeleno, lahko uživamo vsak dan, tiste ki so z rumeno le vsak drugi dan ali manj, rdečih pa se je najbolje kar izogibati.

Ogljikovi hidrati
predstavljajo 40% dnevnega vnosa hrane, kar je 6 – 11 enot. Eno enoto predstavljajo pol rezine kruha, dve žlici riža, kaše ali testenin, en srednje velik krompir ali dve žlici mueslija.

Beljakovine
predstavljajo 20% dnevnega vnosa hrane in jih ni priporočljivo uživati vsak dan. V enotah to pomeni 4 – 6 enot, pri tem pa lahko mesa pojemo nekoliko več kot mlečnih izdelkov, še posebej če so to ribe, največ pa beljakovin rastlinskega izvora. Ena enota pomeni dva decilitra mleka ali jogurta, 3 žlice skute ali svežega mleka, dve manjši rezini sira 20g zrezka, priporočljivo manj mastne kose mesa, dve rezini puste šunke, pol hrenovke, eno jajce, štiri žlice fižola, leče, soje ali čičirike.

Slaščice, majoneza, smetana, olja
predstavljajo 5% delež in za njih ni predpisane enote, ker se jim poskušamo popolnoma izogibati, saj vsebujejo ogromno maščob, ki nam zamašijo žile in upočasnjujejo delovanje ostalih organov v telesu.

Zelenjava
predstavlja 35% dnevnega vnosa hrane, od tega zelenjava predstavlja 2 - 4 enote, sadne pa 3 – 5 enot. Ena enota zelenjave predstavlja en jogurtov lonček sesekljane zelenjave, ena srednje velika skledica solate ali en deciliter zelenjavnega soka. Ena enota sadja je en srednje velik sadež (jabolko), en jogurtov lonček malin ali borovnic ali en deciliter sadnega soka. Pri tem se je bolje izogibati večji količini banan, ker vsebujejo veliko škroba.