gimvic_info_2022

15 14 Del celovite humanistične vzgoje je tudi učenje doživljanja umetniških del in likovno izraženih idej, spoznavanje slovenske in svetovne zgodovine umetnosti ter možnost vodenega ustvarjanja likovnih del (kiparske delavnice, izdelovanje mozaikov, grafik), ki poteka tako pri pouku kot tudi pri ustvarjalnih delavnicah. Umetnost Pouk geografije usposablja dijake za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja. S spoznavanjem lastne domovine in drugih regij ter pokrajin dijaki razvijajo pozitivna čustva in občutek pripadnosti svojemu narodu in državi, ljubezen do naravne in kulturne dediščine, spoštovanje drugačnosti in razumevanje raznolikosti kultur. Z aktivnimi metodami učenja in poučevanja, ki vključujejo tudi terensko delo in ekskurzije, iščemo odgovore na aktualna vprašanja okolja, v katerem živimo, razvijamo zanimanje dijakov za dogajanje v domovini in po svetu. Mladi zgodovinski oziroma geografski navdušenci svoje znanje nadgrajujejo na pripravah in tekmovanju iz znanja zgodovine in geografije, s pisanjem seminarskih in projektnih nalog, pri raziskovanju zgodovinskih oziroma geografskih tem in pripravi raziskovalne naloge. Ob poslušanju in poustvarjanju glasbe, z obiski glasbenih prireditev in sodelovanjem na šolskih prireditvah dijaki razvijajo sposobnost analitičnega poslušanja glasbenih del, se učijo glasbo vrednotiti in jo kritično presojati, spoznavajo najpomembnejša glasbena dela slovenskih in tujih avtorjev, spoznajo različne instrumente, pevske glasove, izvajalske zasedbe, glasbene oblike, stilna obdobja … Glasbeno nadarjeni dijaki sodelujejo pri pevskem zboru in v simfoničnem orkestru. Pri sociologiji dijaki ob učenju temeljnih socioloških konceptov razvijajo razumevanje večplastnosti in prepletenosti družbenega in osebnega življenja. Pri psihologiji spoznavajo sebe in se skozi to učijo razumeti druge. Skupaj ugotavljamo, zakaj se pojavi določena oblika vedenja in skušamo razumeti razlike med nami. Pri filozofiji dijaki ob preučevanju klasičnih filozofskih tekstov razmišljajo o temeljnih vprašanjih človeka in sveta, družbe in narave. Ugotavljajo, kaj je subjektivnost in kaj ideološka pristranskost ter kakšne so povezave med filozofijo, religijo, znanostjo in umetnostjo. Pri pouku teh predmetov razvijamo kritično mišljenje, spretnost argumentiranja in jasnega izražanja stališč ter kulturo strpnosti in dialoga. Uporabljamo metode , kot so: debata, pro et contra, pisanje refleksij, delo z različnimi viri, ogled filmov, gostimo strokovnjake s predmetnih področij in vabimo dijake k ustvarjalnosti. Dijaki lahko pripravijo raziskovalno nalogo, se udeležijo državnih in mednarodnih natečajev, razgibajo šolsko življenje z organizacijo družbeno angažiranih dogodkov … Zgodovina Geografija Sociologija, psihologija, filozofija Glasba Pri pouku zgodovine dijaki ob študiju virov, vživljanju v zgodovinske osebnosti, pa tudi s terenskim delom in pripravo ekskurzij razvijajo zavedanje o razvoju družbe in sveta ter s tem zavedanje o pomenu sprejemanja odgovornosti za svoja dejanja, ohranjajo zgodovinski spomin in z zgodovinskimi pojmi razvijajo ustvarjalno mišljenje, krepijo zavest o pripadnosti skupnosti, v kateri živimo, narodu in nacionalni identiteti, spoznavajo civilizacijske dosežke človeštva in razvijajo znanja za razumevanje našega družbenega, političnega, gospodarskega in znanstvenega vsakdana. … v Šoštanju. Razstava ob spominu na žrtve holokavsta Terensko delo pri pouku geografije … Izbirna zgodovina – z arheologi Predavanje o izsledkih raziskave o spolnem vedenju srednješolcev Pouk psihologije – razlaga metode šestih klobukov Pevski zbor in simfonični orkester na novoletni prireditvi Zaključek delavnice oblikovanja z glino Obisk galerije v Münchnu Proučevanje Pompejev … v dolini Idrijce Slikarska delavnica