Podlubniki

Domov Podlubniki Raziskovanje in rezultati Galerija slik Video Viri

Kaj sploh so podlubniki

Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst. Bolj kot sami podlubniki so poznani njihovi rovi, ki jih vrtajo pod lubjem dreves, po čemer je skupina dobila slovensko ime. Imajo namreč značilno razpredeno obliko, po kateri tudi najlažje prepoznamo, za katero vrsto podlubnika gre. Skupina je splošno znana po škodi, ki jo povzročajo v gozdarstvu, saj z vrtanjem po lesu povzročajo propadanje dreves.

Opis podlubnikov

V splošnem so predstavniki podlubnikov majhni hrošči valjaste oblike s temno obarvanim zunanjim skeletom. Večinoma niso daljši od 5 milimetrov. Rilček (rostrum), značilnost rilčkarjev, je pri njih zelo kratek in celotna glava je od zgoraj skrita pod velikim ščitom (pronotumom) oprsja. Vendar pa pripadnost rilčkarjem izdajajo kratke, a značilne kolenčaste tipalnice in stopalca (tarsus) nog, ki so zgrajena iz štirih členov. Njihove obustne okončine so izoblikovane v ostro grizalo, s katerimi vrtajo po lesu. Pokrovke (elitre) so pogosto ukrivljene navzven in služijo kot lopate, s katerimi zalubniki odstranjujejo odpadni material iz rovov.


Več vrst podlubnikov proizvaja zvoke s stridulacijo - drgnjenjem telesnih delov med seboj. Na podlagi zvočnih signalov se lahko spolna partnerja najdeta. Odrasel podlubnik najprej zvrta luknjo skozi lubje, nato pa v hranljivem kambiju izdolbe »poročno« kamrico. Večinoma koplje samica, tudi samec pa sodeluje pri odstranjevanju materiala. V kamrici se sparita, samica pa po tistem prične vrtati tik pod površjem stran od nje in v enakomernih presledkih odlaga jajčeca. Ko se izležejo, pričnejo ličinke vrtati svoje tunele pod pravim kotom na samičinega in ustvarijo za podlubnike značilne vzorce. Po tem, kje delajo rove, delimo podlubnike na ličarje, lesarje in lubadarje, vendar to niso taksonomske kategorije. Ličinke so črvaste oblike brez nog, blede barve. Ko dozorijo, se zabubijo v lesu in kot odrasle živali pregrizejo skozi lubje na površje.

Pomen za človeka in vpliv na naravo

Podlubniki veljajo za ene največjih škodljivcev v gozdarstvu. Večina vrst se sicer prehranjuje s poškodovanim lesom in v zdravem gozdu ne povzročajo težav, lahko pa še poslabšajo stanje gozda, ki so ga prizadeli drugi dejavniki, npr. suša, nevihta ali rastlinske bolezni. Predvsem problematični pa so podlubniki, ki napadajo zdrava drevesa in lahko ob močnejšem izbruhu povzročijo propad celega gozda.


Od podlubnikov poškodovana drevesa so žarišče drugih, predvsem glivnih bolezni. Med bolj znanimi je bolezen brestov, ki ga spremlja odmiranje listov na okuženih vejah, povzročitelja pa prenašajo zalubniki na svojih telesih. Posušena, odmrla drevesa lahko delujejo tudi kot žarišče požarov, snegolomov ali vetrolomov. Domnevajo, da so se katastrofalni požari v Kaliforniji leta 2003 začeli prav na zaradi podlubnikov odmrlih drevesih.