Teoretične osnove
Pri pregledovanju informacij o zvočnikih smo ugotovili, da obstaja povezava med t.i. "bass reflex" zvočniki in Helmholtzovimi resonatorji. Na pomoč nam je priskočil
prof. dr. Gorazd Planinšič iz Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Na podlagi njegovih napotkov smo izvedli "delavnico akustike", kjer smo si natančno ogledali - praktično in teoretično - povezavo med Helmholtzovimi resonatorji in bass reflex zvočniki.
Zelo na kratko - Helmholtz je ugotovil, da npr. steklenice zvenijo različno, kot npr. navadna cev/piščal. Daljša kot je piščal, nižje zveni in obratno, krajša kot je piščal, višje zveni. Pri steklenicah pa se zdi, da ta ugotovitev ne drži več. Helmholtz je predlagal, da lahko tako steklenico obravnavamo kot neko telo z maso, pripeto na vzmet. Zvok iz steklenice je tako odvisen od prostornine steklenice, preseka in dolžine vratu steklenice.
(vir: G. Planinšič, Zvok iz steklenice, Delavnica SSS 2009.)
Pri bass reflex zvočnikih je zelo podobno. V zvočnik izvrtamo luknjo, vanjo pa vstavimo cev. Na tak način lahko vplivamo na nizke frekvence, ki jih je zvočnik zmožen oddajati - zvočnik lahko oddaja nižje frekvence kot bi jih brez takega dodatka.
Spoznali smo povezavo med dolžino bass reflex cevi in frekvenco, ki jo cev najmočneje oddaja.
(vir: G. Planinšič, Zvok iz steklenice, Delavnica SSS 2009.)