Rezultati

Vpliv resveratrola na delež celične smrti vseh 3 celičnih linij (HeLa, HaCaT, U87)

Graf 1: Rezultati pretočne citometrije Graf 2: Pretočna citometrija

Najprej smo pogledali, kakšen je delež celične smrti ob prisotnosti resveratrola v odvisnosti od časa inkubacije (graf 1in 2). Po tretiranju smo celicam dodali barvila Annexin-V-PE in propidijev jodid, da bi lahko s pomočjo fluorescence na pretočnem citometru odčitali delež mrtvih celic. Te celice so tiste, ki se v zgornjih točkovnih diagramih nahajajo v II, III in IV kvadrantu. Pri vseh tretiranih vzorcih smo opazili povečanje števila mrtvih celic v primerjavi z netretiranimi vzorci, ki je s časom inkubacije naraščalo (graf 1). Znaten delež mrtvih celic je bil prisoten že v kontrolah za celice HeLa in HaCat (graf 2.1 in 2.2), pri celicah U87 pa je bil le-ta skoraj zanemarljiv (graf 2.3). Učinek tretiranja z resveratrolom je bil najhitrejši in največji pri HaCaT celicah (graf 1 in 2.2), saj je že po 24 h bilo več kot 50 % celic mrtvih. Po 72 h je bila večina celic v vseh treh celičnih linijah pozitivnih na Annexin-V-PE in/ali PI. HeLa in HaCaT celice so bile v primerjavi z U87 občutljivejše na izpostavitev resveratrolu.

Vpliv resveratrola na morfologijo celic HeLa, HaCaT in U87

Slika 3: HeLa CTR (4x in 20x povečava) Slika 4: HeLa RSV (4x in 20x povečava)
Slika 5: HaCaT CTR (4x in 20x povečava) Slika 6: HaCaT RSV (4x in 20x povečava)
Slika 7: U87 CTR (4x in 20x povečava) Slika 8: U87 RSV (4x in 20x povečava)

Morfološke spremembe v celicah smo spremljali z uporabo mikroskopa (Slika 12). Kontrolne celice so normalno rastle. Bile so pritrjene na podlago Petrijeve posode, odlepljenih ni bilo veliko. Količina odlepljenih celic po inkubaciji z resveratrolom (Rsv 72 h) se je v primerjavi s kontrolo povečala pri vseh celičnih linijah. Celice so tudi spremenile obliko.

Kaspazna aktivnost

Graf 4: Kaspazna aktivnost - HaCaT Graf 5: Kaspazna aktivnost - HeLa Graf 6: Kaspazna aktivnost - U87

Na grafih 4, 5 in 6 je prikazana aktivnost kaspaz 3 in 7, saj substrat Ac-DEVD-AFC cepi obe kaspazi. Izražena je v relativnih enotah, preračunanih na negativno kontrolo (referenčna meritev). Iz grafa, ki prikazuje celice HeLa (graf 5), je razvidno, da resveratrol ni bistveno vplival na aktivnost kaspaz. Ta se je sicer nekoliko znižala po 72 h, vendar je to zanemarljivo. Podobno se je zgodilo tudi pri celicah HaCaT (graf 4). Kaspazna aktivnost pri celični liniji U87 pa se je večala z daljšanjem inkubacije z resveratrolom (graf 6).

Zaključek

Pri našem eksperimentu smo ugotovili, da resveratrol vpliva na dinamiko celične smrti na drugačne načine v različnih celičnih linijah. Razlike so bile vidne v podvojevalnih časih - HeLa celice potrebujejo okoli 19 h za eno podvojitev, HaCaT celice 24 h in U87 celice 34 h.
Pri pretočni citometriji smo dokazali da je več celic umrlo čez čas, kar potrjuje našo prvo hipotezo. Za boljše razumevanje načina smrti celice smo gledali morfološke spremembe in kaspazno aktivnost, saj se le ta spreminja pri obeh vrstah celične smrti - apoptozi in nekrozi. Rezultati obeh poskusov so potrdili nekrotično smrt pri HaCat in HeLa celicah ter apoptotsko smrt pri U87 celicah. Na drugi strani pa ni bilo očitnih razlik med vplivom na rakave in nerakave celice, kar nas vodi v načrtovanje novih poskusov, kjer bi preverjali vpliv različnih koncentracij resveratrola in njegov vpliv na druge vrste rakavih celic. Njegov vpliv na nerakave celice nas vodi tudi do vprašanja kako uporabiti to snov kot tarčno zdravilo in omejiti njegov vpliv na celice okoli tumorjev. Še eno veliko vprašanje je, kako bi na to spojino reagiral celoten organizem, saj smo do zdaj delali samo s celicami.
Če se ta snov izkaže kot izboljšava dosedanjih metod zdravljenja raka, bi lahko destilacija resveratrola iz korenin japonskega dresnika omejila njegovo razraščanje in predstavilo možno rešitev problema te invazivne rastline.